»Kar je pesnik Iztok Geister že nakazoval v letih svoje avantgardistične poezije, svojo občutljivost za naravo, je ustvarjalno razvil v poznejših zbirkah.«
»Vsako uzrtje pogleda stvari, rastline ali živali, me ponovno navda s tolikšno odkritosrčnostjo, da vzkliknem, oho, saj to je vendar edino zveličavno. Naj na veke živi radost, spočeta skozi oko in uho, zakliče.«
»Najbolj slečena je pokrajina na Krasu. Potem ko so z njenega obličja izginile tople hrastove hoste, je spodnebna voda razgalila površje do živoskalne matere. Še zdaj lahko vidimo, kako voda lega na živo skalo, kako jo liže v ušesa in grize v nos, kako jo poljublja na oči in raztaplja v vlažnem objemu.«
»Tako naravoslovci kot naravovarstveniki in ljubitelji narave nikakor ne moremo sprejeti spremembe življenjskih pogojev, kar pa rastlinam in živalim ne povzroča večjih težav, dokler lahko izbirajo med različnimi bolj ali manj ustreznimi razmerami.«
»S Pogačnikom sva odraščala v mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, bila sva sošolca v gimnazijskih klopeh, na Laborah, od koder je prelep razgled na legendarno mestno veduto, sva s pomočjo družic tiskala OHO-jevske publikacije in navsezadnje sva tudi oba nagrajenca Prešernovega sklada.«
»Njene slike so vsekakor zaznamovane z žensko občutljivostjo in še nekaj je mogoče takoj razpoznati: med tolikimi različnimi elementi je slikarki uspelo najti notranjo usklajenost in s tem tudi vizualno harmonijo.«
»da ga navdušuje narava s svojimi slikovitimi krajinskimi predeli in da mu pogledi na arhitekturne ostanke v obliki ruševin vzbujajo razmišljanje o minljivosti«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju